Samooskrbna sončna elektrarna se ob visokih cenah električne energije izkaže za donosno s subvencijami ali brez njih. Povračilna doba začetnega vložka brez finančne podpore se krajša in približuje tisti iz lanskega leta, ko so bili razpisi še odprti. Kljub temu smo v tokratnem zapisu preverili, kaj je novega na področju subvencij in kako je z vlogami, ki čakajo na obravnavo Eko sklada.
Kaj se dogaja z vlogami Eko sklada?
Eko sklad je v začetku marca 2022 zaprl javni poziv za nepovratne finančne spodbude za samooskrbne sončne elektrarne. Kot razlog so navedli izjemno povečano število prejetih vlog.
Lani so v celem letu prejeli manj kot 9000 vlog, letos pa že do marca skoraj 10.000. Med decembrom 2021 in marcem 2022 so jih namreč prejeli kar 9857 pravočasnih vlog oziroma 9907 vseh vlog. Septembra so začeli z njihovo obravnavo, pri čemer ugotavljajo, da je veliko vlog podvojenih.
»Ko jih bomo obdelali, bomo videli, koliko sredstev bo ostalo. Nato bo morda objavljen nov javni poziv,« je na Borzenovi konferenci Trajnostna energija lokalno 022 direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.
Subvencije odslej v domeni Borzena
Operater trga z elektriko Borzen ima podeljeno novo nalogo glede naložbene pomoči za naprave za samooskrbo. Dodeljevanje finančnih spodbud za področje obnovljivih virov energije je zato odslej v njihovi domeni.
Kot so izpostavili na konferenci nadaljujejo z implementacijo aktivnosti za izvedbo javnih pozivov za nov sistem samooskrbe. Vzpostavili so tudi kontaktno točko za informiranje potencialnih investitorjev, ki se zanimajo za naložbe v OVE.
Kakšne bodo subvencije?
V sodelovanju z Laboratorijem za energetske strategije Fakultete za elektrotehniko UL so na Borzenu izvedli študijo ekonomike samooskrbe po novi uredbi.
»Na podlagi izvedene študije bomo skupaj z ministrstvom določili stopnjo sofinanciranja za samooskrbne elektrarne, ki bodo vstopale v nov sistem samooskrbe in pridobile pomoč preko mehanizma javnega poziva. Naš cilj je določitev takšne stopnje sofinanciranja in takšnega podpornega okvirja, ki bo investitorjem (odjemalcem/proizvajalcem) povrnil zaupanje, da sledijo zeleni transformaciji in da bo naložba povrnjena,« je izpostavil Borut Žnidarič iz Borzena.
V ospredju naj bi po besedah Žnidariča bile samooskrbne sončne naprave, sicer pa je njihov cilj »vzpostavitev zdrave ekonomike investiranja, s katero se bo izvedlo čim več investicij,« zaključi Žnidarič.
Sončna elektrarna se splača tudi brez finančne podpore
Na natančne informacije, kako bodo v prihodnje izgledale finančne pomoči za investicijo v fotovoltaiko, bo torej potrebno še nekoliko počakati. Kar pa ne pomeni, da sedaj ni pravi čas za naložbo v sončno prihodnost.
Pred letom dni so bile subvencije pomemben faktor, ko so se potencialni investitorji odločali o postavitvi samooskrbne sončne elektrarne. Zaradi drastične podražitve električne energije, pa se naložba izplača v vsakem primeru – tudi brez finančne pomoči. Še več, doba povračila investicije se krajša in ekonomika naložbe je torej vse bolj ugodna.
Že pred podražitvami je bila povračilna doba v povprečju manj kot 10 let – kar pomeni, da je, če vzamemo v zakup, da je življenjska doba sončne elektrarne 30 let, prihranke ustvarjala še dve desetletji. V trenutnih časih pa se je doba v povprečju zmanjšala za leto ali dve.
Smo na pragu korenitih sprememb na področju Uredbe o samooskrbi in dodeljevanju vzpodbud. Nova uredba o samooskrbi, napovedan omrežninski akt in predlog naložbene pomoči uporabnikom bodo omogočili višjo stopnjo samozadostnosti aktivnega uporabnika. O vseh novostih bomo pisali tudi v prihodnje!
ENERTEC – izberite sončno elektrarno in postanite del sončne prihodnosti.
