Podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, grozijo z izumrtjem rastlinskih in živalskih vrst ter povzročajo veliko ekonomsko škodo (do leta 2050 napovedujejo za približno 7.000 milijard evrov škode). Predvideno je, da se bo globalna povprečna temperatura, v primerjavi z obdobjem 1986-2005, do konca stoletja povišala za kar 4 °C.
Globalno gledano je ta podatek precej zaskrbljujoč, nič drugače pa ni na lokalni ravni. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja v EU.
Podnebne spremembe na naše življenje vplivajo na prav vsakem koraku. Statistični urad je v skladu s priporočili projektne skupine, ki deluje v okviru Združenih narodov, pripravil in objavil eksperimentalni nabor kazalnikov podnebnih sprememb. Ti so pokazali, da so se vrednosti vseh petih kazalnikov od leta 2010 do leta 2021 znižale. Gre za kazalnike, ki prikazujejo vzroke podnebnih sprememb, povezane z emisijami toplogrednih plinov, ki so posledica človeške dejavnosti.
Pet kazalnikov
-
Gonilne sile
Gonilne sile prikazujejo antropogene vzroke podnebnih sprememb, povezane z viri emisij. Vrednosti vseh petih izbranih kazalnikov v tej skupini so se od leta 2010 znižale. Oskrba z energijo prikazuje koliko energije je bilo v opazovanem letu uporabljene v državi, je v primerjavi z 2010 upadel za 9,5 %, in sicer na nekaj manj kot 275.000 TJ.
Delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo se je zmanjšal za 6,8 %, kar pomeni, da so v letu 2021 v oskrbi z energijo predstavljala 57,5 %. Najbolj pa se je znižala vrednost uporabe energije v gospodinjstvih na prebivalca, saj je upadla na 35,7 GJ na prebivalca.
-
Emisije
Količina skupnih izpustov toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu se je leta 2021 v primerjavi z 2010 zmanjšala za 15 %, na 16.111 KT ekvivalenta CO2 Količine emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti so med omenjenima letoma upadle za 16 %, emisije toplogrednih plinov iz gospodinjstev pa za desetino.
-
Vplivi
Podnebne spremembe vplivajo tudi na številne ekosisteme. Pri tej skupini kazalnikov so se vrednosti v zadnjem času zvišale. Intenzivnost črpanja vodnih virov se je po oceni Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Sloveniji v 2020 v primerjavi s stanjem pred desetimi leti povečala za 0,5 %.
V 2020 je količina načrpane vode predstavljala 6,8 % vseh razpoložljivih sladkovodnih virov, s čimer se je Slovenija uvrstila na 8. mesto med državami članicami EU z najmanjšo obremenitvijo vodnih virov. Odklon povprečne temperature zraka na ravni Slovenije glede na povprečje primerjalnega obdobja 1961–1990 je prvič presegel 2 °C leta 2014, največji odklon pa je bil izmerjen lani, kar 2,6 °C.
-
Blaženje
Kazalniki blaženja podnebnih sprememb merijo prizadevanja ljudi pri premagovanju posledic podnebnih razmer. Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije se je glede na leto 2010 zvišal za 3,9 % in je v 2021 znašal 25 %. Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki je v primerjavi z 2010 upadel za 1,7 odstotne točke, na 7,4 % vseh davkov v 2022.
Razlika med neto emisijami CO2 in ponori CO2 gozdnih površin na ozemlju države se je v 2021 zmanjšala za skoraj 60 % v primerjavi z 2010; na to so v veliki meri vplivale posledice žledoloma v 2014. Leta 2021 je bila ta razlika v korist ponorov CO2 iz ozračja in je znašala –2.942 kt ekv. CO2.
-
Prilagajanje
Zadnja skupina kazalnikov prikazuje prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam. Kazalnik učinkovitost uporabe vode meri spremembo pri uporabi vode v določenem časovnem obdobju na območju države in tako omogoča oceno, v kolikšni meri je gospodarska rast odvisna od uporabe vodnih virov.
V Sloveniji je v obdobju 2010–2020 po oceni FAO njegova vrednost zrasla za 7,9 % in dosegla 41 dolarjev na m3 vode. Po drugi strani pa se je delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi od leta 2010 povečal za 4,7 % in je lani znašal 11,1 %.
Gremo v pravo smer
Čeprav gremo vsaj v splošnem v pravo smer, bo na tem področju v prihodnosti potrebno narediti še zelo veliko in prav vsak posameznik lahko prispeva k spremembam in izboljšanju. Začnemo lahko že z majhnimi koraki, kot je recimo izbira okolju prijaznejšega ogrevalnega sistema ali odločitev, da bomo za svojo električno energijo poskrbeli sami.
Z odločitvijo, da bomo svoj dom ogrevali s toplotno črpalko, električno energijo za potrebe svojega gospodinjstva pa pridelali s pomočjo sončne elektrarne na svoji strehi, ne bomo samo pripomogli k bolj zdravemu okolju, temveč nekaj dobrega naredili tudi za družinski proračun.
Veseli nas, da trend, ki ga zaznavamo zadnjih nekaj let kaže na to, da se ljudje vedno bolj zavedamo teh dejstev. Delež energije iz obnovljivi virov energije v bruto končni porabi energije, se je v zadnjih desetih letih zvišal za 3,9 % in znašal 25 %. Da je to prava smer pa kažejo tudi podatki na globalni ravni.
EHPA (European heat pump association) vsako leto izvede raziskavo, kaj se je preteklo leto dogajalo na trgu toplotnih črpalk. V letu 2022 je tako bilo v 16 evropskih državah prodanih kar 3.000.000 enot toplotnih črpalk, kar je absolutni rekord. V primerjavi z letom prej, torej 2021, gre za kar 38 % rast.
Ocenjujejo, da je skupno število nameščenih in delujočih toplotnih črpalk v Evropi okrog 20.000.000, kar pripomore k preprečitvi nastanka 54 milijon ton CO2, kar je približno enako letnim emisijam Grčije. Dobro pa trgu toplotnih črpalk kaže tudi v Sloveniji, kjer raste že vrsto let zapored, podobno zgodbo pa piše tudi trg sončnih elektrarn, kjer je zanimanje trenutno na vrhuncu.
V Sloveniji je trenutno nameščenih in delujočih 30.557 sončnih elektrarn skupne moči 1,29 GW – od tega je bilo letos v prvih devetih mesecih nameščenih 594 MW novih sončnih elektrarn. Trenutno s sončnimi elektrarnami proizvedemo približno 6,3 % vse električne energije. Sončne elektrarne, nameščene do konca leta 2022, letno prihranijo 425 kt CO2-eq, s podatki za letošnje leto pa še ne razpolagamo.
Prihodnost je zagotovo v trajnostnih rešitvah energetske oskrbe, ki poleg ogrevalne toplotne črpalke in sončne elektrarne za pridobivanje lastne električne energije vključuje tudi trajnostno mobilnost, z lastno polnilnico in električnim avtomobilom. Kako daleč pa ste vi s samooskrbo?
Vir: SURS
Vir: https://heatpumpingtechnologies.org/
Vir: PV portal
