Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo poslalo predlog Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Kakšne so vsebinske spremembe, ki jih zakon predlaga?
Nujnost učinkovite rabe energije in prehoda na OVE je poleg okoljske dobila novo dimenzijo, ki je po prioritetah višje kot kadarkoli prej – to je samooskrbnost. Glede na to, da države članice EU praktično nimajo lastnih virov fosilnih goriv sta oskrba prebivalstva in delovanje gospodarstva pretežno odvisna od uvoza energentov, kar se je v zadnjem času pokazalo kot izjemno problematično in zaskrbljujoče. To težavo je mogoče rešiti zgolj z izgradnjo lastnih proizvodnih virov iz OVE v najkrajšem možnem času tudi pri nas.
EU vidi visok potencial predvsem v fotovoltaiki
Evropska komisija kot prioritetno in ključno izpostavlja proizvodnjo električne energije z izrabo energije sonca, torej sončne elektrarne. Gre za tehnologijo, ki ima minimalne vplive na okolje, sploh če se postavlja na obstoječih grajenih površinah, je v javnosti visoko sprejemljiva, projekti so tehnično najhitreje izvedljivi in nenazadnje tudi cenovno ugodni. (v zadnjem desetletju se je cena tehnologije znižala za cca 82 %).
Cilj strategije »EU Solar Energy Strategy« (ki je del omenjenega načrta REPowerEU) je do leta 2025 v EU zagotoviti več kot 320 GW fotovoltaične solarne energije (kar je skoraj dvakrat več kot leta 2020), do leta 2030 pa skoraj 600 GW zmogljivosti.
Kje so ovire in kaj rešitve?
Evropska komisija ugotavlja, da so ključne ovire za OVE vseh držav članic praktično enake: v prvi vrsti so izpostavljeni dolgotrajni (večletni) in kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor in dovoljevanja, pri čemer naj bi se postavitev naprav na OVE prednostno spodbujala na umetnih površinah, kot so strehe, območja prometne infrastrukture, odlagališča odpadkov, industrijska območja, degradirana območja, rudniki, umetna vodna telesa, umetna jezera ipd.
V javni obravnavi nov predlog zakona
Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi usmeritev EK pripravilo predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
S predlogom zakona se torej urejajo naslednji vsebinski sklopi:
- zahteva po vzpostavitvi območij prednostnega umeščanja OVE, kot tudi določitev nekaterih posebnosti umeščanja OVE na teh območjih;
- posebnosti umeščanja prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje;
- pod zakonsko določenimi pogoji se dovoljuje postavitev naprav na OVE tudi na območjih, kjer obstaja velik potencial, ki do sedaj ni bil izkoriščen (npr. fotovoltaika na protihrupnih ograjah avtocest, plavajoča fotovoltaika na umetnih jezerih, agrovoltaika, itd.).
Predlog zakona z obrazložitvijo predlaganih rešitev je dosegljiv tukaj.
Kam vse bi lahko postavili sončne elektrarne?
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo je zaradi eksponentnega večanja potreb svetovnega prebivalstva in s tem potreb po energiji sočasna raba zemljišč v določenih primerih nujna. A dodajajo, da je pri tem ključnega pomena, da primarni namen zemljišč ostane nespremenjen.
Pod zakonsko določenimi pogoji je med drugim predlagana umestitev sončnih elektrarn ob cestah, na umetnih vodnih in priobalnih zemljiščih, vodovarstvenih območjih, na območju odlagališč odpadkov kmetijskih zemljiščih (agrovoltaika), gozdnih zemljiščih.
Poenostavljeni tudi administrativni postopki
Z zakonom želi ministrstvo obenem poenostaviti in pohitriti postopke pri umeščanju sončnih elektrarn, saj bi glede na predlog odpadli večmesečni predhodni postopki in čezmejna presoja vplivov na okolje. S predlogom zakona se zvišuje meja za obvezno izvedbo predhodnega postopka za sončne elektrarne, in sicer z 250 kW na 1 MW, presoja vplivov na okolje pa je za tovrstne naprave obvezna, če njihova nazivna električna moč presega 4 MW.
Namen predloga zakona je tudi poenostaviti način vročanja v postopku izdaje soglasja za priključitev SE na omrežje, in sicer da je vročanje omogočeno tudi po navadni fizični ali elektronski posti.
Visoke cilji EU na področju OVE
Slovenija je skladno s pravnim okvirom EU zavezana dosegati cilje na področju OVE. Cilj do leta 2020 je bil 25 % OVE v končni porabi energije, s sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 % do leta 2030. Ti cilji bodo še zviševali – pričakovati, da bi lahko bil primerni ocenjeni cilj za RS 40–45% do leta 2030.
Slovenija je na repu držav članic, če gledamo povečanje deleža OVE med leti 2010 in 2020, in sodimo med najmanj ambiciozne države EU glede ciljev povečanja deleža do 2030. Zato je potrebno nujno spremeniti zakonodajni in strateški okvir, ki ureja spodbujanje rabe OVE. In to je cilj, ki ga zasleduje tudi nov zakon.
Morebitne pripombe na predlog zakona lahko zainteresirana javnost v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si. Rok za oddajo je 19. 10. 2022.
