Trajnostni razvoj, zelena miselnost, okoljska politika. Vse to so izrazi, na katere naletimo vsakodnevno. Vplivi človekovega delovanja na okolje se kažejo na vsakem koraku. Če želimo, da bomo ljudje tudi v prihodnje živeli v svetu kot ga poznamo danes, bo potrebno najti ravnovesje med gospodarskim razvojem, varovanjem okolja in družbeno odgovornostjo. Kako na to gledajo ključni odločevalci družbe? Preverili smo, kaj je novega na področju okoljske politike in katerim ciljem bomo sledili v prihodnje.
Pripravljeni na 55
Evropska unija si je v boju proti podnebnim spremembam zadala ambiciozen cilj, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Pomemben korak za uresničitev tega cilja je zmanjšanje sedanje ravni emisij toplogrednih plinov. Kot vmesni korak k podnebni nevtralnosti je EU še dodatno povečala svoje podnebne ambicije do leta 2030 in se zavezala, da bo do tega leta zmanjšala emisije za vsaj 55 %.
V okviru svežnja, ki so ga poimenovali Pripravljeni na 55 (ang. »Fit for 55«), so pripravili sklop predlogov za revizijo in posodobitev zakonodaje EU na področju podnebja, energetike in prometa ter za uvedbo novih pobud, da se zagotovi skladnost politik EU s podnebnimi cilji.
Kot izpostavlja Svet EU skušajo s podnebno-energetskim svežnjem zagotoviti »skladen in uravnotežen okvir za doseganje podnebnih ciljev EU, ki je pravičen in socialno pošten ter ohranja in krepi inovativnost in konkurenčnost industrije EU, hkrati pa zagotavlja enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte iz tretjih držav in podpiral vodilni položaj EU v svetovnem boju proti podnebnim spremembam.«
Sveženj upošteva številne pomembne podnebno-energetske izzive – posodobitev sistema trgovanja z emisijami, posodobitev okvira za rabo zemljišč ter spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, krepitev energetske učinkovitosti in obnovljivih virov, tudi krepitev standardov glede ogljikovega dioksida za cestna vozila, so navedli na ministrstvu.
Pripravljeni na 55 bo vključeval tudi številne zakonodajne predloge ter pobude za krepitev energetske učinkovitosti in obnovljivih virov:
- revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS),
- revizijo uredbe o porazdelitvi prizadevanj glede ciljev držav članic za zmanjšanje emisij v sektorjih zunaj EU ETS,
- revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov,
- prenovitev direktive o energetski učinkovitosti,
- revizijo direktive o obdavčitvi energije.
Sicer pa se sveženj dotika tudi ostalih podnebno-energetskih izzivov – posodobitev sistema trgovanja z emisijami, posodobitev okvira za rabo zemljišč ter spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter krepitev standardov glede ogljikovega dioksida za cestna vozila.
Vloga predsedujoče Slovenije
Pripravljeni na 55 in njegovo usklajevanje je zagotovo prednostna naloga slovenskega predsedovanja EU. O podnebno-energetskem svežnju so že razpravljali evropski ministri za okolje in podnebne spremembe. Pred dnevi je namreč na Brdu pri Kranju potekalo neformalno srečanje pod predsedstvom slovenskega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je izpostavil, da je »cilj pobude Pripravljeni na 55 uravnotežen dogovor, ki omogoča uresničitev ciljev in hkrati pravično ter stroškovno učinkovito deli breme. Prispevali naj bi vsi sektorji, obenem je potrebno ohranjati konkurenčnost svojih gospodarstev ter obenem ne zapostaviti nikogar, ki bi potreboval pomoč zaradi zelenega prehoda.« Dodal je, da bo Slovenija v času predsedovanja zagotovila koherenten in celovit pristop pri obravnavi posameznih dosjejev na vseh relevantnih delovnih skupinah in formacijah Sveta.
Kaj sploh pomeni trajnostni razvoj?
Trajnostni razvoj lahko poenostavljeno razložimo kot – boljša kakovost življenja za vse, tako za nas kot tudi za zanamce. Ključni organi morajo tako pripraviti razvojno politiko, ki izpolnjuje gospodarske, družbene in okoljske potrebe v smislu kratkoročne, srednjeročne in predvsem dolgoročne blaginje. Koncept trajnostnega razvoja mora izpolniti potrebe današnje družbe, ne da bi s tem ogrozil dobrobit prihodnjih generacij.
Dokaz, kakšna je razsežnost človekovega vpliva na okolje, je zagotovo prvi val epidemije koronavirusa. V lanskem letu se je za nekaj časa ustavil skoraj ves svet, kar je vodilo do občutnega zmanjšanja zračnih emisij – najočitneje nad industrijskimi in prometnimi središči. Satelitski posnetki nad Vuhanom in Padsko nižino so pokazali nepričakovano zmanjšanje onesnaženosti. Navduševali so tudi zračni posnetki »očiščenih« kanalov v Benetkah, kjer se je skozi sinje morje prvič, po dolgem času, pokazalo dno.
Se zavedamo, da sami soustvarjamo svojo prihodnost in da je od vsakega posameznika odvisno uresničevanje zastavljenih trajnostnih ciljev? Skrben in spoštljiv odnos do okolja ter do virov, ki nam jih ponuja narava, je zagotovo korak v pravo smer. Zato varčujmo z energijo, zmanjšamo potrošnjo, ne onesnažujmo in predvsem ozavestimo, da imajo že majhne spremembe naših vsakodnevnih navad pozitiven vpliv na okolje.
Slovensko predsedstvo EU zagotovo čaka zahtevna naloga uresničevanja cilja, da EU ohrani vodilno vlogo na področju boja proti podnebnih spremembam. Kako bodo kos usklajevanju podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 pa bomo videli v prihodnje. Kaj menite vi?
