V reviji Science of the total Environment, so trije avtorji, ki prihajajo s priznanih svetovnih univerz, pred kratkim objavili študijo, v kateri so iskali korelacijo med podnebnimi spremembami in nastankom novega koronavirusa COVID-19, ki je prizadel ves svet.
Raziskava je potekala na jugu Kitajske, in sicer v provinci Junan. Poleg Laosa, Mjanmara in številnih drugih območjih, so tudi v Junanu v zadnjih 100 letih zabeležili občuten dvig temperature, osončenosti in atmosferskega ogljikovega dioksida. Te spremembe so povzročile spremembo habitata v smeri, da je postal primeren za življenje netopirjev.
Provinco Junan in nekatere sosednje pokrajine je v zadnjih 100 letih tako naselilo preko 40 različnih vrst netopirjev, ki veljajo za gostitelje več virusov, med drugimi tudi različnih tipov koronavirusa. Raziskave kažejo, da netopir v povprečju prenaša 2,7 vrst koronavirusa. Kot pravijo avtorji, vsekakor obstaja povezava med novim virusom in podnebnimi spremembami, ki so tem sesalcem pravzaprav ustvarili primerno bivalno okolje. Zato je tudi iz tega vidika potrebno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
Nad emisije s sončno energijo
Eno izmed dunajskih energetskih podjetij, ki upravlja več kot 260 fotonapetostnih naprav in zagotavlja električno energijo več kot 25.000 gospodinjstvom, se je odločilo za gradnjo sončne elektrarne, katere velikost bo enaka nogometnim igriščem, sestavljena pa bo iz 26.000 modulov. Tako bodo prebivalci lahko koristili čisto energijo brez kakršnihkoli izpustov.
Reševanje podnebne krize lahko začne vsak pri sebi
Sonce je neusahljiv vir energije, zato je skrb, da ga bo v primeru, če se za energetsko samooskrbo v obliki sončne elektrarne odloči veliko ljudi, zmanjkalo, popolnoma odveč. Pomen samooskrbe in preskrbe se povečuje iz leta v leto. Raba sončne energije postaja vse pomembnejša, razlog za to pa je ta, da smo ljudje začeli spoznavati njene prednosti. Z lastno sončno elektrarno namreč ne bomo poskrbeli samo za samo čistejše okolje in počasnejše segrevanje ozračja, temveč bomo zmanjšali tudi stroške električne energije. V prvem polletju 2020 je cena kilovatne ure gospodinjskega odjema v Sloveniji bila 21. najvišja v Evropi. Na vrhu, med najdražjimi, pa se zadnja leta izmenjujeta Nemčija in Danska. S sončno elektrarno na strehi svojega doma pa se nihanjem cen električne energije na trgu izognemo v popolnosti.
Prav globalna pandemija nas je naučila, da lahko z majhnimi ukrepi storimo zelo veliko. Na Kitajskem recimo so lani med februarjem in marcem zaznali upad količine izpustov ogljikovega dioksida za več kot 18 %, v Evropi pa za 40 – 60 %.
Prej bomo ukrepali, manjše bodo posledice. In če ste še vedno prepričani, da sami ne morete storiti ničesar, premislite še enkrat.
